PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KRMELJ - 1929

Začetki gasilstva v tem kraju segajo v leto 1929, ko je bila na pobudo Franja Bulca iz Mirne ustanovljena gasilska enota v takratnem rudniku Šentjanž. Povod za ustanovitev gasilske enote je bil požar v takratni separaciji, ki je pogorela do tal. Zbralo se je 10 mlajših mož, ki so sestavljali jedro gasilske enote. Enoto sta nekaj let uspešno vodila Anton Zupančič in Franc Mirt. Imeli so velike težave z nabavo ustreznega gasilskega orodja, kajti lastnik rudnika ni imel veliko posluha za potrebe gasilcev. Enota je bolj životarila, saj niso imeli niti svojih prostorov in so hodili na gasilske vaje celo v sosednji Šentjanž. Člani so bili v glavnem delavci rudniške remontne delavnice. Med vojno je bilo delo gasilske enote prekinjeno in tudi vsa dokumentacija je pogorela s požigom separacije.

Leta 1949 se je z obnovo rudnika izoblikovala nova gasilska četa, ki je pridobila dovoljenje za delovanje. Dovoljenje je izdal Odsek za notranje zadeve takratnega Okrajnega ljudskega odbora v Trebnjem. Z ustanovitvijo kovinarske šole v Krmelju se je društvo pomladilo in že leta 1950 imelo člansko in mladinsko desetino ter desetino članic. Gonilni gasilec je bil takratni obratovodja, Horjak. Imeli so že sodobno ameriško prevozno črpalko in precej druge opreme za gašenje požarov z vodo. Društvo je dvakrat poskušalo z akcijo izgradnje gasilskega doma, vendar vedno neuspešno. Šele z zidavo rudniških garaž, je bil leta 1950 postavljen lesen gasilski stolp in nova orodjarna za hrambo orodja. Za prevoz so uporabljali rudniška vozila.